Novi telefon, nova pravila igre

Prvič po letu 2019 sem zamenjala telefon in prvič sploh sem zamenjala operacijski sistem. SOS!

Prvič po letu 2019 sem zamenjala telefon in prvič, odkar obstajajo pametne naprave, sem z novim telefonom zamenjala operacijski sistem. 

S pametnim telefonom danes, hočeš nočeš, marsikdo preživi več časa kot z družino in prijatelji. Vedno je zraven, vedno je pripravljen. S telefonom je torej treba biti na ti.

Ob menjavi sem se zamislila: kako bom to novo digitalno bitje ukrotila, da ne bo ukrotilo mene?

Menjava telefona je zame skoraj tako neprijetno opravilo kot obisk zobozdravnika. Odlagala sem jo, kolikor sem le lahko. Odločil je trenutek, ko moj stari telefon ni zmogel poganjati aplikacije, ki jo rabim za službo. 

Z operacijskim sistemom, ki sem ga uporabljala prej, sem bila v celoti zadovoljna. Za konkurenta sem se odločila zaradi radovednosti in boljših možnosti povezave telefona s prenosnim računalnikom. 

Na novem telefonu me je neprijetno presenetilo, da je nanj prednaloženih več aplikacij, kot se jih je na starem telefonu nabralo v petih letih. In to takih, ki se jih ne da izbrisati. Občutek je bil, kot da bi se vselila v novo stanovanje in našla omare, polne oblek neke neznanke.

Predstava o novem začetku in zavestni uporabi naprave se je že na začetku zamajala. Eden največjih minusov telefona se mi namreč zdijo vsakodnevne posodobitve številnih aplikacij (tudi samodejne so nadležne). Ob tem imam občutek, da služim telefonu, ne pa on meni. 

Kar se tiče povezave telefona s prenosnim računalnikom — po desetih dnevih slednji še vedno ne zazna telefona, povezanega s kablom (!!!). Še dobro, da obstaja oblak.

Pozitivno presenečenje je bilo, da je tipkovnica super. Na prejšnjem operacijskem sistemu sem porabila več časa za popravljanje zatipkov kot za pisanje. Nobena prilagoditev tipkovnice ni pomagala.

Na novem telefonu pišem brez napak in celo z užitkom. Znova se je izkazalo, kako pomembna sta UI in UX dizajn in kakšno razliko v omejenem prostoru, kot je tipkovnica pametnega telefona, naredijo podrobnosti. Če bi vedela, da bo tipkovnica tak luksuz, bi se odločila za zamenjavo že prej.

Prav tako so mi všeč elegantni in nevsiljivi zvoki. Sem oseba, ki ima od leta 2012 na telefonu izklopljene vse zvoke (vključno z zvonenjem). Tokrat morda ne bo potrebno iti tako daleč.

Ko sem se lotila priprave telefona na uporabo, pa je navdušenje upadlo. Čakal me je vpis v vse aplikacije, mučno iskanje šifer ter razdruževanje in ponovno povezovanje aplikacij, ki zahtevajo višjo stopnjo varnosti. 

Kdo si je izmislil ta telefonski bootcamp?

No, na koncu sem vse uredila v manj kot uri. Potrebni pa sta bili kar dve uri za najbolj osnovno opravilo — prenos seznama stikov. Na koncu mi je le uspelo to urediti preko prenosnika in oblaka. Kot pravi pregovor: Počasi se daleč pride.

Ko sem se vprašala, kako želim uporabljati nov telefon, so se mi nemudoma utrnile ideje: 

1. Za delo, izobrazbo (npr. učenje tujih jezikov) in ohranjanje stika z bližnjimi.

2. Čim manj brezciljnega brskanja.

3. Sprotno brisanje odvečnih screenshotov in fotografij, ki so skoraj enake — težko bo sicer izbrati med 70 slikami psa na kavču, posnetimi v dveh minutah.

4. Med uporabo telefona želim imeti občutek mirnosti in jasnosti.

5. Vzdrževati čistočo z dezinfekcijo dvakrat tedensko (kot do sedaj).

6. Uživati v uporabi naprave, kot je nakazal že prvi vtis s tipkovnico.

Omejitve časa uporabe ni na mojem seznamu. Zakaj?

Pametni telefon ni le za iskanje receptov za večerjo, ampak na njem poteka tudi velik del službe. Zato je jasno, da bo moj čas uporabe več ur dnevno. Bolj kot kvantiteta je pomembno, da ta čas porabim kakovostno.

Hkrati pa se mi zdi pretirana osredotočenost na storilnost suhoparna, saj gre za neverjetno zanimive naprave, ki predstavljajo višek tehnologije — v tem pa lahko tudi uživamo in se zabavamo.

Največji izziv je, ali mi bo uspelo napravo uporabljati premišljeno, predvsem v luči tega, da ponuja neskončne možnosti za odvračanje pozornosti.

Vse prevečkrat se zalotim, kako me forumi, članki, zanimivi podatki in ideje za googlanje potegnejo v vrtinec, ki ga nisem načrtovala.

Samo preverim, koliko zob ima kenguru, pa že mine ura … Ali tri.

Razmislila sem tudi o osnovnih pravilih uporabe telefona v spalnici, med obroki in še kje. Že leta ob osmih zvečer vklopim zatemnitev zaslona, ker kdo pa želi modro svetlobo pred spanjem? #selfcare Telefon je priročna budilka, zato lahko še naprej spi ob meni. Med jedjo pa ga ne pogrešam.

Še nekaj časa bo trajalo, da se navadim na novo tehnologijo in jo ukrotim. Kot pri vsaki spremembi je vztrajnost ključna. Na koncu je pomembno le eno: telefon se prilagaja meni, ne obratno … Čeprav trenutno ta proces bolj spominja na obvladovanje cirkuške predstave.

Tudi tako lahko izgleda nov začetek.